BOŽIČNA POSLANICA 2020

25.12.2020. Prazen dan. Navaden, tih in zaspan. Že zjutraj se povsem očitno zdi, da bi bolje bilo, če ga ne bi bilo. Sama žalost..., še vreme je za vraga... (Vlado Kreslin)

Ko se pesniku, pevcu zgodi en tak navaden dan, ga opiše tako, da se depresivnosti tega dne navzame tudi tisti, ki ga ni doživel. Tisti, ki ga pa je (več kot enega), ga ne bi znal tako umetniško opisati. 

A pesem se tukaj ne konča. In dan prav tako ne. V nadaljevanju dneva (pesmi) se zgodi kvantni preskok: ko pa prideš TI, se nebo mi razjasni. Kakor da letim, sebi sam se imeniten zdim! Dan, za katerega pesnik še malo prej misli, da bi bilo bolje, če ga ne bi bilo, postane najlepši dan, ki ga za nič na svetu ne bi hotel zamuditi (prespati). Zakaj? Prišla je ONA! Njen prihod ne vpliva samo na pesnikovo počutje, marveč tudi na vremenske razmere, na vesolje. 

Današnjega dne ne bi mogel opisati drugače in bolje kakor je to storil Vlado. Dan, ki se je zgodil njemu in je navdihnil to pesem, je bil do polovice kitice enak vsaj za njegove sosede oziroma za vse, ki živijo znotraj istega vremenskega pasu. Ko pa je prišla ONA k njemu, se mu je nebo razjasnilo. Pri sosedu je bila še vedno megla (razen če ni tudi k njemu prišla kakšna ONA ali ON in mu polepšala (polepšal) dan). Ko se človeku zgodi nekaj čudovitega, tega ne more zadržati zase, ampak želi deliti z drugimi, še zlasti, če je pesnik, glasbenik!

Današnji dan je navkljub svoji vsakdanjosti in praznini, ko je še vreme ”za vraga”, poseben in prazničen.

Zakaj? Ker je prišel ON! Jezus Kristus, učlovečeni Bog in nam razsvetlil temo: “Luč je prišla na svet ... ” (evangelist Janez)

Za koga? Iz božje perspektive je praznik za vse. Bog je postal človek, da bi odrešil vse ljudi! Njegovo ime je Emanuel – Bog z nami! 

“... a tema je ni sprejela” (isti Janez). Kdor se izogiba srečanju z Njim, se je sam obsodil na temo. Če se to dogaja predolgo, je nevarno, da bi začel razmišljati o tem, da bi bilo bolje, če ga ne bi bilo ...

“Tožne misli, o vsem, kar je bilo. Nekaj o smislu in o minljivosti in o tem, da sem si sam največji problem. Ko pa prideš TI ... (v tem primeru Jezus!!!)”

Vlada je navdihnil dan, navidez podoben današnjemu. Moje razmišljanje pa je navdihnila Vladova pesem in upam, da tudi Sveti Duh. Če bi Vlado občutje tistega dne obdržal zase, bi bili prikrajšani za lepo in vzpodbudno pesem, s katero se lahko vsak izmed nas kdaj pa kdaj poistoveti.

Ne gre se torej čuditi tistim, ki so po srečanju z Jezusom čutili potrebo govoriti o tem in o posledicah tega doživetja. Celo ko jim je Jezus sam zabičal, naj molčijo. Dokler jih ni končno od mrtvih vstali Kristus poslal oznanjat veselo novico vsem ljudem. 

Če naši predniki, začenši z apostoli, ne bi oznanjali Njegovega prihoda, mi Zanj ne bi vedeli in bi bil današnji dan prazen, žalosten. Razen, če bi našli kakšen razlog za veselje.

Dragi verni kristjani! Ker verjamemo, da je Jezus sin Boga Najvišjega, ker verjamemo, da nas je prišel odrešit večne smrti in greha, ker čutimo, da je nenehno z nami, praznujemo. 

Vsebina praznika vpliva na naše počutje in ne obratno! Če bi ta dan bil brez vsebine, “prazen”, bi ga skušali napolniti, da bi ga bilo vredno preživeti. Dogodek, ki se ga ta dan spominjamo, pa napolnjuje s svojo vsebino sleherni dan našega življenja. 

S tistimi, ki veste, zakaj praznujemo, delim veselje. Ostalim pa želim, da bi v vaše življenje večkrat vstopil kdo in vam polepšal dan in da bi tudi vi vstopali v življenja drugih kot tisti, ki prinašate mir in veselje! In, če smem, ON bo vedno z vami, tudi če vi tega ne boste vedeli! 

Naj bo dni, za katere bi že zjutraj pomislili, da bi bolje bilo, če jih ne bi bilo, čim manj! Želim, da bi na življenjski poti srečali NJEGA, ki je prišel, ki prihaja in ki je z nami – EMANUEL!

Iz moje perspektive vsem vam vdani duhovnik in prijatelj Marko!